sreda, 16. december 2009

Bolečina srca




Rada bi se zahvalila bogu, da mi je pomagal oprostiti Barbi in mi pokazal,da sem se o njej zelo motila. Nisem ji vrjela, ko je rekla da ona ni govorila z mojo vzgojiteljico in sem jo imela za hinavko. Vendar sem pravočasno spoznala svojo zmoto. Danes vem da je Barbi vedno govorila le resnico in jo zaradi tega še bolj cenim in spoštujem kot kdaj koli prej. Rada bi se ji tudi opravičila ker sem obljubila da spisa ne bom objavila, Vendar ga vseeno objavljam. Objavljam pa ga s tem razlogom. Rada bi odprla oči vsem ljudem in rada bi povdarila kako pomembno je odpuščati, ker sem bila jaz sposobna odpustiti Barbi stvar katero v bistvu ni storila vendar me je nekdo drug prepričal da je to storila ona in sem mu vrjela in me je zelo bolelo srce zaradi tega in nisem vedela kaj naj storim. Vendar sem ji na koncu odpustila in tudi Barbi je odpustila meni da sem se o njej motila in jo obtoževala po krivici. Uspelo nama rešiti najin odnos ki je bil ubistvu na rabu propada. Skoraj bi izgubila osebo ki jo imam zelo rada zaradi laži drugih ljudi okoli mene. Nauk moje zgodbe je nikoli nikomur ne zaupaj na lepe oči vedno vse informacije prevri pri osebi o kateri je govora. Predvsem pa vedno odpuščaj in daj človeku novo priložnost, kajti lahko se o njem hudo motiš in mu delaš krivico tako kot sem jo jaz delala Barbi in nisem hotela videti in vedeti resnice in nikoli si pred resnico ne zatiskaj oči in vedno priznaj in obžaluj svojo napako če si jo resnično storil in ti je žal zanjo. Le tako boste živeli srečno in mirno. S mirnim pogovorom se da rešiti marsi kateri odnos. Vesela in srečna sem da sva z Barbi rešili najine nesporazume in da najin odnos ostaja tako lep in čudovit kot je vedno bil. Polagam vam na srce. Borite se za odnose ko so vam pomembni in nikoli ne dovolite da se zaključijo z zamiro. Odnosi bi se morali vsi praviloma končati z primirnim slovesom od osebe ki jo imaš rad. Nikoli pa z zamiro ali željo maščevanju. Kajti maščevanje in stare zamire samo grenijo naša srca in nam ne dovolijo biti srečni. Tako da sreča je v vaših rokah. Borite se zanjo tako kot jaz ki to počnem iz dneva v dan. Barbi še enkrat hvala da si zame to kar si. Želim ti da zavedno ostaneš takšna kot si.





Bolečina srca



Vsak, ki bi videl tak naslov bi mislil, da gre za kakšnega fanta ki me je zelo prizadel. Vendar moja zgodba ne govori o fantu ampak o ženski, ki jo imam še vedno zelo rada in jo globoko spoštujem kljub temu da mi je zlomila srce in me zaradi nje zelo boli.
Moja zgodba se začne pred tremi leti, ko sem spoznala Barbi. Takrat je nadomeščala mojo matično vzgojiteljico ker je bila le ta na porodniški. Na Barbi sem se v enem letu močno čustveno navezala. To se mi pogosto zgodi kadar človeka spustim blizu svojega srca. Mislila sem da bom Barbi izgubila takoj ko se vrne moja vzgojiteljica iz porodniške vendar ni bilo tako, ker so Barbi podaljšali pogodbo in jo premestili v drugo vzgojno skupino. Nakar je delala še kot nočna vzgojiteljica v naši ustanovi. Bila sem zelo vesela da ona ostaja v moji bližini, saj jo imam zelo rada. Moje spoštovanje in ljubezen pa si je priborila s svojimi dejanji, ki jih je storila zame in sem sigurna da jih večina ljudi ne bi storila tudi po službeni dolžnosti ne. Punca mi je vedno pomagala ko sem imela napade panike in napade jeze. Spominjam se celo da je Barbi enkrat tekla za mano v salonarjih ko sem bila nervozna in jezna na eno dijakinjo iz zavoda. Tekla je za mano samo da bi me pomirila. To bi recimo po mojem res naredil samo človek ki mu ni vseeno zate. Spominjam se še enega dogodka ko mi je Barbi pomagala v stiski in sicer sem bila tako obupana da sem se hotela vreči na električnega pastirja in ona me je odrinila stran in sama priletela nanj. To mi je dalo vedeti da ženska resnično svoje delo opravlja s srcem in da ji zame ni vseeno. Pred dobrim mesecem pa sem izvedela da odhaja iz zavoda. Njen odhod me je zelo prizadel še bolj pa njena dejanja pred njim. Punca je namreč na face booku tako kot jaz. Zato sem jo vprašala če me sprejme kot svojo prijateljico in me je zavrnila kar sem mirno sprejela kot dejstvo je navedla to da svojih bivših dijakov ne sprejema gor ker z njimi ne želi imeti stikov na omenjeni klepetalnici razen ene izjeme in sicer dijaka ki je že zaključil šolanje pri nas. Jaz sem ji verjela ker je bila do mene vedno iskrena in mi nikoli lagala. Še več do tega dne bi si upala dati roko v ogenj zanjo da ne laže. Jaz ne bi nikoli vedela da Barbi laže če mi ne bi sošolka ki je znana po tem da ne zna biti tiho povedala da je videla v njenem profilu še enega dijaka iz zavoda. Jaz ji sprva nisem verjela še več celo skregala sem se z njo zaradi te punce. Vendar sem ugotovila da punca ne laže in da mi je lagala oseba od katere tega ne bi tega nikoli pričakovala. Počutila sem se kot bedak. Pa to še ni konec zgodbe. Čez par dni sem bila klicana na razgovor k svoji sedanji vzgojiteljici, ker ji je Barbi povedala da sem ji pokradla prijatelje na Face boku. Seveda sem vzgojiteljici povedala da kar imam jaz z gospodično Barbi rešujem izključno z njo in da ji ne mislim o tem nič razlagati in moje veliko začudenje je to razumela in mi povedala da se v stvar ne bo vmešavala in zame je ravnala prav. Barbi je to komentirala da je bila to njena moralna dolžnost. Kakor koli zame je to hinavsko in zahrbtno dejanje. Morda sem premlada da bi razumela njen komentar in ga bom razumela ko bom starejša kdo bi vedel. Pa zgodila se je še ena stvar punca se ni poslovila od mene od vseh ostalih se pa je ker je bila nočna vzgojiteljica. Na zaključno zabavo pa tudi ni prišla iz osebnih razlogov ki jih jaz ne vem. Zaradi vsega tega mi je zlomila srce, ki sedaj polno bolečine. Vendar vem da tega ni storila nalašč. Storila je napako vendar jaz nisem nihče da bi jo obsojala. Tudi ona je samo človek in dela napake kot vsi ljudje. Zato ji iz srca odpuščam njeno napako. Njenega opravičila pa ne pričakujem. Želim ji vso srečo tega sveta ker si jo zasluži in hvaležna sem ji za vse kar je storila zame. Iz najinega odnosa sem se naučila marsikaj. Najpomembnejše pa je da sem se naučila odpuščati in ljudem dati svobodo. Barbi pa želim vso srečo na njeni novi življenjski poti. Želim ji da ostane takšno kot je. Predvsem pa ji želim da bi svojo službo še naprej opravljala s srcem. Jaz jo verjetno ne bom nikoli pozabila ostala bo zapisana v mojem srcu kot oseba ki jo imam zelo rada in jo globoko spoštujem.













Ni komentarjev:

Objavite komentar