Dragi moji bralci!
Danes sem se po dolgem
času odločila da je čas da objavim svojo resnično zgodbo o svojih ribicah ki jo
imam že nekaj časa napisano ampak je zelo žalostna in zame zelo boleča zato sem
tako dolgo oklevala preden sem se odločila da jo objavim. Srčno upam da vam bo
moja zgodbica všeč in da se boste iz nje veliko naučili tako kot sem se sama.
Nekoč je v Domžalah živela
deklica po imenu Nastička. Nastička je
bila na pogled čisto enaka svojim vrstnikom, vendar temu ni bilo tako. Nastička
se je namreč rodila drugačna.
Nastička je na svet
gledala popolnoma drugače, kot vsi njeni vrstniki, zato jo vrstniki niso
sprejemali v svojo družbo. Vrstnike so zanimale računalniške igrice, punce so
zanimali fantje in fante so zanimale punce.
Fante so zanimali avtomobili in ženske so zanimala ličila.
Nastičko pa vse to sploh
ni zanimalo. Zanimale so jo le plišaste igračke in knjige, kar je bilo za
njenih rosnih 25 let zelo čudno.
V svoji osamljenosti se je
nekega dne Nastička odločila, da si bo kupila ribici, ki ji bosta delali
družbo, da ne bo tako zelo osamljena. Živali so še ena od stvari ki jih ima
Nastička zelo rada. Ob živalcah je bila vedno neizmerno srečna ker je imela
občutek sprejetosti in ljubezni. Živalce so jo imele zelo rade in so ji vračale
ljubezen ki jim jo je ona izkazovala.
Še istega popoldneva se je Nastička odpravila v
najbližjo trgovino z malimi živalcami in obstala pred velikim akvarijem polnim
ribic. Vsaka ribica v njem je bila drugačna in posebna. S svojo lepoto in
posebnostjo je prav vsaka ribica posebej izžarevala toploto in ljubezen na svoj
način. V akvariju so bile majhne, malo
večje in tudi velike ribice. Bile so vseh možnih barv pisane in fluorescentne
ter zelene, rdeče in modre. Nastička je stala pred akvarijem in v sebi čutila
nepopisno radost, mir, veselje in srečo.
Do nje je kar naenkrat
pristopila prodajalka in jo vprašala če ji lahko kako pomaga. Nastička je
najprej malo trznila, ker se je med tem ko je stala pred akvarijem malo
zasanjala in prodajalke v svoji bližini niti opazila ni. Nastička je sanjala o
tem kako lepo bi bilo imeti ribici v njenih dveh bučkah, ki ju je dobila za
rojstni dan in sta bili včasih polni bonbonov. Vendar bonbone je Nastička že
kmalu po svojem rojstnem dnevu pojedla in tako sta bučki že nekaj časa sami
samcati samevali v omarici s sladkarijami v dnevni sobi.
Nato je Nastička
prodajalki ki ji je na priponki pisalo da ji je ime Miranda, da bi rada imela
ribici, ki bi plavali v njenih bučkah in bi ji pomagali preganjati njeno
osamljenost.
Miranda je nato rekla
Nastički da ima zanjo prav posebni ribici, ki ju večina ljudi ne želi kupiti,
ker ni priporočljivo, da sta skupaj v akvariju samo en samec in ena samička
ampak moraš samcu kupiti vsaj tri samičke da se med seboj samec in samička ne
stepeta in da lahko samec osvaja več samičk na enkrat in se tako uboga samička
ne počuti v akvariju preveč ogrožena s strani samca.
Nastička je bila nad
ribicama navdušena in ju je z velikim veseljem takoj kupila. Samec je bil moder
z košatimi repnimi plavutkami z pridihom modro zelenkaste barve, samička pa je
bila prozorne barve.
Na poti domov je Nastička
razmišljala kako bi poimenovala svoja prijateljčka in se je glede na to da
bosta živela v ločenih bučkah odločila, da ju bo poimenovala po Shakespearjevi tragediji Romeo in Julija. Zgodba o nesojeni ljubezni med Romeom in Julijo je
namreč Nastičko zelo močno ganila že takrat, ko so jo brali pri Slovenščini in
ker tudi njunima ribicama ni bilo
usojeno da bi se ljubili ju je Nastička poimenovala Romeo in Julija.
Nastička je bila zelo
srečna, da ima nova prijateljčka. Oba je položila vsakega v svojo bučko in
zanju vestno in lepo skrbela.
Nekega temačnega in
turobnega četrtka pa se je zgodila velika tragedija. Nastička je bila zelo
nervozna zaradi matematične naloge, ki
je ni razumela. Na svoji mizici pa je zagledala umazani bučki svojih
ribic.
Kljub svoji močni notranji
nervozi se je Nastička odločila, da
Bo svojima prijateljčkoma
očistila njuni bučki.
Vzela je torej bučki in
ribici in začela umivati bučki. Vendar pa Nastička z mislimi ni bila čisto pri
stvari, vsaj ne tako kot bi morala biti, saj je med umivanjem bučk razmišljala
o tem kako bo rešila svojo matematično nalogo, ki je ni razumela. Nastička ni
opazila, da je voda s katero umiva bučki vroča, saj je bila navajena posodo
pomivati z vročo vodo. Vročo vodo za katero se ni zavedala da je vroča je nato
nalila svojima prijateljčkoma v bučko.
Njena prijateljčka Romeo
in Julija sta bila v trenutku mrtva, saj njuna teleščka nista prenesla tako
vroče vode, kot jima jo je nalila v bučko Nastička.
Ko je Nastička dojela kaj
je storila je bilo prepozno za vse njuni ribici sta poginili po njeni krivdi in
tega dejstva ni mogla spremeniti. Nastička bi z veseljem zavrtela čas nazaj in
popravila svojo napako, vendar vsi prav dobro vemo, da stvari ki jih storimo ne
moremo izbrisati in popraviti in tudi časa ne moremo zavrteti nazaj, kot si je
to želela Nastička.
Ob smrti svojih ribic je
bila Nastička zelo žalostna. Počutila se je krivo ker je bila njune smrti na
nek način kriva sama.
Nastička pa je ob smrti
svojih ribic dobila veliko lekcijo iz katere se vsi lahko veliko naučimo in ta
je bodi vedno z mislimi 100% pri stvari ki jo počneš.
