Dragi moji bralci že nekaj časa nisem nič objavila. Danes pa sem se po dolgem času spet spravila malo pisati. No, ubistvu v svojem blogu tokrat objavljam resnični dogodek iz svojega življenja. Na, temo solidarnos ki nam je vsem bolj tuja kot ne saj večkrat mislimo le na svojo korist in ne na to kako bi pomagali sočloveku v stiski. Svoj prispevk namenjam prav posebni osebi, ki mi je v zadnje času ogromno pomagala in mi stala ob strani ko sem jo potrebovala. Ta oseba je moja učiteljica Retorike o kateri tudi govori moj prispevek. Na tem mestu se ji želim tudi zahvaliti za vse kar je nesebično storila zame. Resnično sem ji namreč hvaležna za vso pomoč in trud z mano. Poleg tega brez nje ta prispevk ki je v poduk vsem ljudem ne bi obstajal. Draga učitaljica še enkrat najlepša hvala v imenu vseh ki bodo brali ta prispevek in se bodo iz njega učili tega kako pomembna je solidarnost do sočloveka, česar se midve in še nekaj posameznikov še predobro zaveda. Omeniti moram še to da je ta spis poslan na literarni natečaj na temo solidarnos.
Kaj ljudem danes pomeni solidarnost?
V svojem mladem življenju sem doživela že veliko stvari, tako slabih kot tudi dobrih. Raje se spominjam le lepih trenutkov. Lepi trenutki v našem srcu ostanejo za vedno. Kaj ljudem v današnjem času pomeni beseda solidarnost in dejstvo, da ti je nekdo v stiski pripravljen brezpogojno pomagati?
Večina ljudi se ne zaveda pomena te tako zelo pomembne besede v našem življenju in živijo tako, da mislijo le na svojo korist. Jaz pa ne razmišljam tako. Zame besedi solidarnost in brezpogojna pomoč pomenita ogromno in takšne ljudi, ki so sposobni biti solidarni in nekomu nuditi brezpogojno pomoč zelo spoštujem. Opisala vam bom dogodek iz svojega življenja, ki mi je odprl oči in mi pomagal razumeti, kako pomembna je pomoč ljudem v stiski. Zgodilo se je nek ponedeljek dopoldne, pri uri retorike. Med odmorom pred začetkom ure se je zgodilo nekaj strašnega, kar me je spravilo v zelo močno čustveno stisko. Ena izmed dijakinj v šoli je doživela hud psihični napad. Pritekla je iz razreda in se z vso silo zaletela v omaro, ker ni prenesla pritiska sošolke, ki jo je žalila do te mere, da tega ni mogla več prenesti. Šla sem do nje in ji ponudila pomoč, a me je le ta odrinila in zbežala stran. Njena reakcija me je spravila v še večjo čustveno krizo. Sedla sem na tla pred razred in vsa nervozna čakala začetek ure. Kmalu zatem je v razred prišla učiteljica retorike. Videti je bila zelo slabo. Bila je bleda. Povedala nam je, da se počuti zelo slabo. Kljub svoji hudi čustveni stiski sem vedela, da učiteljica v tem trenutku potrebuje pomoč. Pozabila sem na svojo stisko in nisem razmišljala o tem, kako se jaz počutim v tem trenutku. Razmišljala sem kako bi pomagala učiteljici, da bi se bolje počutila. Vprašala sem jo, če ji lahko kako pomagam. Rekla je, da bi ji zelo pomagal sladek čaj iz jedilnice. Takoj sem vstala in se ponudila, da ji ga prinesem in tako sem šla med poukom učiteljici po skodelico čaja. Učiteljica se je kmalu po tem ko je spila sladek čaj počutila veliko bolje. Prosila me je, če ji lahko prinesem še eno skodelico čaja in tudi tokrat sem ji čaj z veseljem prinesla. Učiteljica se mi je za mojo pomoč iskreno zahvalila. Meni pa je več kot njena zahvala pomenilo dejstvo, da sem ji lahko pomagala in da se ona sedaj počuti dobro. To, da sem ji lahko pomagala v stiski je tudi meni pomagalo, da sem premagala svojo stisko, ker o njej nisem imela časa razmišljati. Verjetno mislite, da se je s tem ta dogodek zame zaključil pa temu ni bilo tako. Zgodilo se je še nekaj, kar je močno povezano z mojo nesebično pomočjo učiteljici. Včeraj mi je ta učiteljica v znak hvaležnosti za mojo pomoč prinesla darilo in to mi je dalo misliti. Nisem mogla verjeti svojim očem, da je nekdo lahko tako zelo hvaležen in da nekomu lahko tako veliko pomeni tvoja pomoč.
Svoj zgodbo pa zaključujem z mislijo, ki je namenjena vsem ljudem tega sveta. In ta je:« Ne bodite sebični in ne mislite samo nase. Pomagajte drugim, saj nikoli ne veste kdaj boste sami potrebovali pomoč in podporo sočloveka«.
