KUHARSKA DELAVNICA

Dragi moji bralci. Že dolgo je tega kar sem  zadnjič pisala v svoj blog. Danes vam želim  povedati nekaj zelo pomembnega in to je da nikoli ne pišite pisma kadar ste močno prizadeti  jezni ali v veliki čustveni stiski. Vaše pisanje lahko močno prizadene ljudi ki jih imate zelo radi in so vam zelo pomembni.  Moje pismo, ki  ga objavljam danes sem  v svoji močni prizadetosti in čustveni stiski poslala svoji mentorici obvezne štiridnevne kuharske delavnice, ki mi je bila sicer zelo všeč le določeni momenti na delavnici so me spravili v stisko.   Svoji mentorici ki jo imam zelo zelo rada se želim resnično iz srca opravičiti in jo prositi naj moje pismo ne uniči najinega dolgoletnega prijateljskega odnosa ki ga imava.  Želim ji povedati da jo imam kljub vsemu zelo zelo rada in da pravzaprav nima nobenega smisla uničiti najinega čudovitega odnosa zaradi mojega pisma v katerem polovico stvari nisem mislila tako resno kot sem jih napisala. Svoje pismo njej pa pravzaprav  objavljam ker bi rada vsem svojem bralcem sporočila naj dvakrat premislijo preden v svoji jezi, prizadetosti ali čustveni stiski pošljejo pismo s močno direktno vsebino tako kot jaz. Kajti pismo s takšno vsebino lahko uniči dolgoletni prijateljski odnos. Dragi moji bralci jaz ne vem kako se bo razpletla moja zgodba. Vem pa da sem se svoji mentorici osebno opravičila in da mi je odgovorila da moje iskreno opravičilo sprejme.  No, vendar pa moram priznati tudi to da mi je trenutno v njeni bližini še precej nerodno zaradi mojega neprimernega in na nek način tudi žaljivega pisma ki sem ji ga poslala.  Kaj se bo zgodilo z najinim odnosom bo pokazal čas. Vsem vam svojim bralcem pa polagam na srce » ne počnite neumnosti kadar ste jezni, prizadeti ali v hudi čustveni stiski, raje počakajte da vaš občutki minejo in šele po tem ko vaši občutki minejo naredite kar ste želeli v kolikor se vam to še vedno zdi pametno. Nekateri ljudje so mi rekli da sem »faca« , ker sem mentorici kuharske delavnice upala napisati takšno pismo. Jaz pa pravim da nisem »faca« ampak »burek«. Ni vse v temu da si upaš. Vedeti moraš kaj lahko storiš in česa ne smeš in ker sem storila to česar ne smem sem po domače rečeno »burek«. Ko človek naredi nekaj s čimer prizadene sočloveka ni nobena faca ampak burek.

Draga moja mentorica !

Pišem vam ker vam želim povedati da me na naši skupni delavnici kuhanja moti kar nekaj stvari zaradi katerih mi je bilo tako danes kot včeraj precej neprijetno.  Stvari ki so zame zelo neprijetne želim deliti z vami ker so povezane z vami in če vam jih ne povem in o njih molčim to ni prav ker vam s tem jemljem možnost da jih popravite in v sebi zadržujem neprijetna  čustva za katere imate pravico vedeti.  Prva stvar ki je bila zame sila neprijetna se je zgodila v že v ponedeljek. Močno me je pretreslo da ste dovolila da so se v kuhinjo vrnile umazane šalčke od vroče čokolade. To me je močno pretreslo ker to na nek način daje slabo luč na našo kompletno (celotno)  delavnico.  Mislim če si človek od nekoga sposodi neko stvar je prav da jo vrne takšno kot jo je dobil. S tem mislim da če si jaz od vas sposodim na primer vašo skodelico za čaj ker sem svojo pozabila in je vaša skodelica čista je edino pravilno da vam takšno tudi vrnem. Vaš pogled na to stvar je bil saj bodo v kuhinji skodelice umili v pomivalnem stroju. To sicer drži. Oprali jih bodo in spet bodo čiste ampak kar vam jaz skušam povedati je to da mi vaše dejanje ni bilo všeč in sem se ob njem počutila zelo neprijetno. Mislim poskusite se v vživeti v situacijo jaz sem se in vem da meni ne bi bilo všeč če bi si nekdo sposodil mojo skodelico in bi mi jo vrnil umazano od vroče čokolade verjetno bi ob tem doživela močno čustveno stisko ker sem na svojo osebno skodelico močno navezana.  Mislim da je velika verjetnost da  so se  kuharice v tej situaciji počutile podobno in da jim je bilo zelo neprijetno ker smo jim vrnili umazane skodelice. No, svojih čustev ob tem dogodku nisem izpostavila, ker me je bilo strah reakcije vseh prisotnih v delavnici.  Edina oseba kateri bi v drugačnih okoliščinah upala povedati kaj me moti ste vi mentorica.  Ampak zaradi okoliščin situacije tega nisem naredila. Velike težave mi povzročajo tudi vaše šale, ki jih ne razumem najbolje. Razumem da so šale ker se vsi okoli mene smejijo kot počeni ampak meni niso smešne ker jih ne razumem. To recimo da ste rekla da srečna tista ki bo dobila Janeza in da ima med nami potencialne možnosti izbire. To meni pravzaprav ni smešno.  Smejala sem se samo zato da nisem izpadla kot glupača smešno pa mi dejansko ni.  Imela sem občutek kot da Janezu rihtate  zmenke s puncami iz kuharske delavnice. No, sem dojela da je to nekakšna šala ampak zame ni bila čisto nič smešna.  No, na žalost ne morem pomagati stvar mi ni smešna. Velika verjetnost je da zato ker je ne razumem tako kot drugi dijaki. Zaradi svojega Avtizma namreč stvari doživljam drugače od drugih dijakov. No, toliko o včerajšnjih dogodkih. Danes pa ste me tudi nevede spravila v veliko čustveno stisko. Močno me je namreč spravilo v stisko vaše »mesarsko klanje« ubogih muh. Mislim ne vem če me razumete ampak kakršen koli mrčes že muha je. Govoriva o živem bitju, ki ima pravico živeti in ki mu je Jezušček tako kot vam in meni dal življenje. Ne, rečem da jaz še nikoli nisem ubila muhe. Ja, sem jo ubila ampak da bi v ta namen sezula svoj čevelj in muhe dobesedno pobijala z njim to pa ne. Nad vašim dejanjem sem bila zelo močno presenečena in pretresena. Pretreslo me je dejstvo da vi lahko tako brezčutno pobijate muhe. Mislim o vas sem vedno mislila da niti muhi niste sposobna storiti žalega pa sem se očitno motila. Vašega dejanja ne obsojam ker tudi sama nisem popolna in nimam te pravice. Vendar pa mi vaše dejanje ni bilo všeč. Še manj pa mi je bila všeč vaša šala da bomo eno zmolili za rajne muhe. Mislim meni to ni čisto nič smešno. No, ampak zaupam v to da vi že veste kaj delate in da delate stvari tako kot se vam zdijo najbolj pravilne. Moje mnenje je sicer da ima vsako živo bitje pravico do življenja, neglede na to kakšno je.  No, jaz sem drugače dobro samo danes sem se na delavnici počutila res zelo slabo. Doživela sem celo lažji napad panike ki ga je po nevem kakšnem naključju dojela Poldka. Vi in drugi pa sploh niste dojeli da sem jaz v precej slabem čustvenem stanju. Ja pa tudi s   somentorico   sva danes malo zapeli. Rekla mi je da se krompirjevih svaljkov ne dela s spuščeni mi lasmi in to je bil razlog da jih nisem delala čeprav sem si želela poskusiti kako se jih dela. Na žalost nisem imela pri sebi nobene gumice in si las nisem mogla speti. Ja, pa še ena stvar me moti. Moti me da ne vi ne somentorica nista mož beseda. Rekli sta da bomo pekli pico in potem sta danes preklicali svoje besede kljub temu da sva se z Poldko javili da bova midve zdrgnili pekač in to se mi ne zdi prav.  

Želim vam lep preostanek večer

Rada vas imam vaša

Nastička