Moja domovina in moj dom

Dragi moji bralci!
Spet sem nazaj . Danes sem napisala spis o svojem domu in o svoji domovini, ki jo resnično ljubim. Uživajte v branju in upam da vam bo všeč pogled skozi moje oči o naši domovini in o mojem domu. Zgodbo pa namenjam vsem vam ki redno berete moje zgodbe in ki vam pisana beseda veliko pomeni tako kot meni.




Ne, vem če je že kdo od vas kdaj razmišljal o svoji domovini in svojem domu. Vem pa, da sem sama sebe že večkrat vprašala kaj je tisto kar ljudem predstavljata njihova domovina in dom. Odgovora na svoje vprašanje seveda nikoli nisem dobila, ker sem o tej temi le razmišljala. Nikoli pa nisem nikogar vprašala kaj zanj predstavljata domovina in dom. Zato sem se odločila, da bom danes predstavila svoj pogled in svoja občutja o moji domovini in o svojem domu.
Meni osebno domovina in dom pomenita zelo veliko. Nanju sem zelo navezana in ju imam zelo rada. Najprej pa moram seveda povedati , da domovina in dom nista eno in isto, čeprav sta si pojma zelo podobna. Domovina v kateri jaz živim je Slovenija. Torej moja domovina je država
med tem ko so moj dom Domžale torej kraj v moji domovini kjer živim. Jaz sem močneje kot na svojo domovino navezana na svoj dom. Torej na Domžale v katerih živim in kamor se vedno znova vračam iz šole vesela in nasmejana. Saj veste povsod je lepo a doma je najlepše. No, s domovino pa je nekoliko drugače. Ona je vedno v meni kjer koli hodim me ona spremlja. Kjer koli v svoji ljubi državici se nahajam sem v svoji domovini. Pa tudi takrat ko nisem v svoji domovini je ona v meni. Recimo, ko sem na morju na sosednji Hrvaški . Mi je tam vse tuje in mi je neprijetno, ker to ni moja domovina. Nikjer v trgovinah ne slišim svojega domačega jezika in že samo ob tem se človek zave, da je na tujem in da ni doma v svoji domovini. Svoje domovine tudi ne tajim. Jaz sem zavedna Slovenka, ker sem tu rojena in tukaj živim že od malih nog. Tega me ni sram priznati in povedati drugim. Ampak sem na to celo ponosna. Ni, mi neprijetno če kdaj ob meni sedi oseba, ki ni slovenske narodnosti i n moja domovina ni tudi njegova. Sem namreč mnenja da smo si vsi ljudje enaki neglede na to kakšne narodnosti smo. Vse dokler me ta oseba ki sedi poleg mene spoštuje kot Slovenko tudi jaz spoštujem njo kot to kar je po narodnosti. Naprimer kot Hrvatico ali Albanko. Tako da resnično povem vam jaz sem zavedna Slovenka in dajem ogromen pomen temu kar sem in svoji domovini Sloveniji.
Najbolj sem srečna kadar sem tukaj v svoji domovini. Sprehajam se po njej ter jo spoznavam. Vedno znova rada spoznavam našo kulturo, narečja ter običaje . Najbolj pa trpim kadar sem ločena od svoje domovine in moram biti nekje drugje recimo na Hrvaškem ali nekje v tujini. Za konec pa želim povedati le še to da je moja sreča vedno tam kjer sem doma.

Nastja Trtnik

Obisk sosedove mame

Dragi moji bralci!

Že dolgo je tega kar sem kaj objavila. No, moja prva objava letos pa je nekaj posebnega. Novo leto namreč začenja z resnično zgodbo iz svojega življenja, ki se mi večkrat zgodi v različnih situacijah. Objavljam pa jo zato ker bi rada da bi ljudje razumeli nas drugačne in pa tudi ker bi rada povedala da tudi mi ki smo drugačni potrebujemo ob sebi vas ki ste »normalni« da lahko preživimo v tej kruti realnosti. Potrebujemo veliko ljubezni in predvsem razumevanja v svetu okoli sebe. Zgodba je namenjena vsem ljudem ki radi berejo o nas drugačnih in ki skušajo razumeti in imeti radi tisto drugačno in nevsakdanje kar je v nas.



Želim povedati svojo življenjsko izkušnjo, ki sem jo doživela . Veste dragi bralci spet sem izpadla največji idijot v družbi. No, ampak ne morem pomagati stvari dojemam počasneje od drugih ljudi pa če mi je to všeč ali ne. No, moja dogodivščina se je zgodila v sredo popoldne ko nas je mama od soseda s katerim se zelo dobro razumemo povabila k sebi domov na Vič na narezek. No, lahko si predstavljate kako zelo nerodno in neprijetno mi je bilo na tem obisku ker tam še nikoli nisem bila. Pa tudi če sem nekje že kdaj bila potrebujem nekaj časa da se navadim na nov prostor in na novo okolje ki me obdaja. Če grem recimo k babici in dedku je nekoliko lažje ker sem večkrat tam in mi je okolje bolj znano pa še to potrebujem vedno nekaj časa da se na okolje privadim. Družina to malo težje razume ker teh težav nima jaz pa jih imam in mi je večkrat zelo neprijetno biti pri kom na obisku, sploh če osebe ne poznam dobro in tam še nisem bila. Ampak veste meni ni bilo nerodno zaradi mame od soseda. Sploh ne ona je bila do mene zelo prijazna in razumevajoča. Šlo je zgolj zato da sem imela ogromne težave s prilagajanjem na novo okolje in močno mi je bilo nerodno ker sem med pogovorom kar nekaj bluzila in sploh sem govorila kar nekaj zato ker sem skušala prekriti to da mi je v novem okolju zelo težko ker nanj nisem navajena. No, in potem po kakšne pol ure sem se nekoliko udomačila v novo zame bolj kot ne prisiljeno okolje in sem se vključila v pogovor. No, pogovor je tekel o tem kako ima sosedova mama priklopljeni kar dve kabelski televiziji Siol in Telamch. Pred leti je namreč bila pri Telemahu in pol se je odločila za Siol in pol so prišli od Telemaha in ji odklopili kabel no pa so odklopili napačnega in odklopili televizijo sosedom ki so se pritožili in so jim prišli televizijo pol priklopit nazaj. No, in tako so se nekaj časa pogovarjali o tej temi in potem so kar naenkrat zamenjali temo in se začeli pogovarjati o novoletnih okraskih in o tem kako ima kdo okrašeno doma. No in pol čes neki časa pa mama od soseda tako vpraša in kako vam je všeč kaj moja novoletna jelka? In seveda jaz, ki bolj počasi dojemam stvari sploh nisem še uspela dojeti da so oni zamenjali temo pogovora še manj pa to kaj me je gospa sploh vprašala in sem izjavila tole je pa en velik šit vse skupaj. No, si morate misliti kako me je gospa pri kateri smo bili na obisku pogledala. Pogledala me je s močno užaljenim pogledom in rekla mi je a ti moja jelka res ni všeč? Jaz pa sem jo seveda pogledala k tele v nova vrata ker mi totalno nič ni bilo jasno. Moja izjava namreč ni imela blage veze z njeno novoletno jelko letela je namreč na to da ima ona dve kabelski televiziji in to se mi je zdel velik šit. Za novoletno jelko pa sploh nisem dojela da nas je vprašala kakšna se nam zdi. No, uglavnem spet sem tak kot ponavadi izpadla kot idijot ker nisem dojela da se je tema pogovora vmes že zamenjala in to se mi večkrat zgodi. Ampak ne morem pomagati informacije pač dojemam počasneje od drugih ljudi in zato večkrat tako nastradam ker prijavim kakšno neumno neumesno izjavo ki leti še na prejšnjo temo pogovora tako kot tale danes naprimer. No, zaradi tega ker so me vsi gledali čudno in začudeno kaj je narobe z mano sem postala zelo nervozna in sem se obnašala še bolj zmedeno kot prej in sem komaj čakala da se z družino odpravimo domov iz tega obiska. No, iz vsega tega skupaj sem se naučila lekcije da je bolje imeti usta lepo zaprta če ne veš o čem teče pogovor. Samo ena težavica je vedno nekdo nekaj vpraša in če ti ni jasno o čem gre pogovor ker prepočasi dojemaš stvari potem izpadeš idijot takšen kot jaz. No, dobro je edino to da se mi kaj takega zgodi samo občasno kadar mi je nerodno in kadar prepočasi dojamem kaj se dogaja okoli mene in to je običajno takrat ko sem izpostavljena novemu okolju ker je zame že to dovolj hud šok in mi možgani ne delujejo tako hitro kot bi morali.