Dragi moji bralci!
Spet sem nazaj . Danes sem napisala spis o svojem domu in o svoji domovini, ki jo resnično ljubim. Uživajte v branju in upam da vam bo všeč pogled skozi moje oči o naši domovini in o mojem domu. Zgodbo pa namenjam vsem vam ki redno berete moje zgodbe in ki vam pisana beseda veliko pomeni tako kot meni.
Ne, vem če je že kdo od vas kdaj razmišljal o svoji domovini in svojem domu. Vem pa, da sem sama sebe že večkrat vprašala kaj je tisto kar ljudem predstavljata njihova domovina in dom. Odgovora na svoje vprašanje seveda nikoli nisem dobila, ker sem o tej temi le razmišljala. Nikoli pa nisem nikogar vprašala kaj zanj predstavljata domovina in dom. Zato sem se odločila, da bom danes predstavila svoj pogled in svoja občutja o moji domovini in o svojem domu.
Meni osebno domovina in dom pomenita zelo veliko. Nanju sem zelo navezana in ju imam zelo rada. Najprej pa moram seveda povedati , da domovina in dom nista eno in isto, čeprav sta si pojma zelo podobna. Domovina v kateri jaz živim je Slovenija. Torej moja domovina je država
med tem ko so moj dom Domžale torej kraj v moji domovini kjer živim. Jaz sem močneje kot na svojo domovino navezana na svoj dom. Torej na Domžale v katerih živim in kamor se vedno znova vračam iz šole vesela in nasmejana. Saj veste povsod je lepo a doma je najlepše. No, s domovino pa je nekoliko drugače. Ona je vedno v meni kjer koli hodim me ona spremlja. Kjer koli v svoji ljubi državici se nahajam sem v svoji domovini. Pa tudi takrat ko nisem v svoji domovini je ona v meni. Recimo, ko sem na morju na sosednji Hrvaški . Mi je tam vse tuje in mi je neprijetno, ker to ni moja domovina. Nikjer v trgovinah ne slišim svojega domačega jezika in že samo ob tem se človek zave, da je na tujem in da ni doma v svoji domovini. Svoje domovine tudi ne tajim. Jaz sem zavedna Slovenka, ker sem tu rojena in tukaj živim že od malih nog. Tega me ni sram priznati in povedati drugim. Ampak sem na to celo ponosna. Ni, mi neprijetno če kdaj ob meni sedi oseba, ki ni slovenske narodnosti i n moja domovina ni tudi njegova. Sem namreč mnenja da smo si vsi ljudje enaki neglede na to kakšne narodnosti smo. Vse dokler me ta oseba ki sedi poleg mene spoštuje kot Slovenko tudi jaz spoštujem njo kot to kar je po narodnosti. Naprimer kot Hrvatico ali Albanko. Tako da resnično povem vam jaz sem zavedna Slovenka in dajem ogromen pomen temu kar sem in svoji domovini Sloveniji.
Najbolj sem srečna kadar sem tukaj v svoji domovini. Sprehajam se po njej ter jo spoznavam. Vedno znova rada spoznavam našo kulturo, narečja ter običaje . Najbolj pa trpim kadar sem ločena od svoje domovine in moram biti nekje drugje recimo na Hrvaškem ali nekje v tujini. Za konec pa želim povedati le še to da je moja sreča vedno tam kjer sem doma.
Nastja Trtnik
Ni komentarjev:
Objavite komentar