Dragi moji bralci danes vam želim povedati zgodbo ki se mi je zgodila prejšnji teden in me je zelo zelo močno prizadela, z vami jo želim deliti ker želim da veste kako danes mladi razmišljajo o nas drugačni.
Dogodek se je zgodil
prejšnji teden v pisarni kamor hodim z mamico v službo in ji pomagam pri njenem
delu da bi si pridobila izkušnje na delavnem mestu. No, uglavnem v pisarno je
prišla ena punca ki zaključuje fakulteto in ji je direktor dovolil da si
skopira ene liste za diplomo in se je pogovarjala z mano in mi je povedala da
njena sestra dela z » Prizadetimi« otroci in da je po poklicu defektologinja.
Pod besedo »Prizadet otrok« sem si jaz predstavljala osebo nezmožno
razmišljanja in tega da bi skrbela sama zase. Punco sem vprašala kakšni otroci
so to in ona mi je brez kančka sramu odgovorila da so to otroci s posebnimi
potrebami.
V tem trenutku me je
zabolelo srce tako močno da sem mislila da bom kar umrla. Zabolelo me je srce ker sem oseba s posebnimi
potrebami in me je dejansko brez kakršnega koli razloga označila za »prizadeto
osebo«. Jaz pa to definitivno
Sem oseba s posebnimi
potrebami in imam Aspergerjevim sindrom. Ampak ljudje božji kam gre ta
svet. Oseba s posebnimi potrebami ni
enako »Prizadeta« oseba in nikoli to ne bo enako.
Jaz sem nad puncinim
izražanjem zgrožena totalno. Pa veste to še ni konec zgodbe po njeni izjavi ji
je mami ki je slučajno prej morala iti direktorjevo pisarno po eno gradivo in
pogovora ni slišala povedala da sem oseba s posebnimi potrebami in da imam
Aspergerjevim sindrom. Punca je v trenutku za farbala in bila v glavo rdeča kot
rak in mi je rekla se opravičujem za svojo izjavo.
Nikoli ne bom vedela
zagotovo če je bilo njeno opravičilo iskreno ali ne ampak sem skoraj 100% prepričana da ni bilo iskreno, ker če
nebi prišla v pisarno mami in če ji nebi povedala zame potem nebi vedela da me
je užalila ker sem oseba s posebnimi potrebami po njenem mnenju »Prizadeta«
oseba in se za svojo izjavo 100% nebi opravičila.
Moja zgodba je verjetno le
ena izmed mnogih zgodb, o tem kaj si današnja mladina misli o nas drugačnih. To je sramota da mladi ne vedo za obstoj
drugačnih med njimi. Ta punca ki je izjavila da smo osebe s posebnimi potrebami
je tik pred tem da diplomira in nima pojma kaj pomeni beseda invalid in beseda
oseba s posebnimi potrebami ter seveda besedna zveza biti drugačen in to dragi
moji bralci je sramotno in nezaslišano.
Zelo me boli da je temu
tako a tako pač je. Če si drugačen si obsojen na očitke drugih čeprav te
dejansko ne poznajo in ne vedo kdo v resnici ti dejansko si.
Vem da resnica morda boli a prav je da se o
njej govori da se govori o tem da drugačni smo in živimo med vami ter da mi drugačni definitivno nismo prizadete osebe in da je to za nas zelo globoka žalitev.