Dragi moji bralci!
Že dolgo se nisem nič javila. Danes vam z veliko žalostjo v sebi sporočam da je umrl moj ribonček Dijego. Sama trenutno čisto na psu. Doživela sem zelo hud napad panike ob izgubi svojega ribončka. Ampak na žalost mi ni preostalo drugega kot da sem se sprijaznila da je moj Dijego umrl in da je na nebu zasvetila nova zvezdica z njegovim imenom.
Že dolgo se nisem nič javila. Danes vam z veliko žalostjo v sebi sporočam da je umrl moj ribonček Dijego. Sama trenutno čisto na psu. Doživela sem zelo hud napad panike ob izgubi svojega ribončka. Ampak na žalost mi ni preostalo drugega kot da sem se sprijaznila da je moj Dijego umrl in da je na nebu zasvetila nova zvezdica z njegovim imenom.
V svoji stiski pa sem napisala pesmico svojemu ribočku Dijegu ki bi jo rada delila z vami. Veliko ljudem je težko govoriti o svoji bolečini še težje pa jim je priznati da trpijo. Meni pa nič od tega ni težko. Pogovor o moji bolečini in priznanje da trpim ker mi je umrl ribonček mi dajeta moč in pogum da se borim proti njima.
Zlati moj ribonček Dijego ti vedno v srčku boš živel
1. Spominja tvojega lepega vijoličnega teleščka se,
ko roka moja božala ga je
spominjam tvojih lepih črnih se oči.
2. Spominjam se tvojega nežnega pogleda, ko zagledal si me ti,
Razigrano in veselo plavala si po bučki, jedel vitamine in hrano za ribe si in tudi muhe se branil nisi ti.
3. Ko v svojem naslonjaču sem sedela in opazovala te imela sem občutek da skupaj s teboj poletela v širne planjave bom.
Razigrano ti si plaval in svobodno na dnu svoje bučke spal
4. Le zakaj tako mlad umrl si, saj imel le eno in pol rosno leto si ti. Pogrešam te,
sanjam da ob meni si. A poti nazaj več ni. Tja v daljave večnosti odšel si ti.
5. Upam da še kdaj srečava se če ne prej pa takrat, ko za tabo pridem tja v daljave večnosti še jaz. Do takrat pa v srčku boš živel, spomin na tebe nikdar ne bo zbledel.
Za vedno tvoja:
Nastička
