sobota, 10. oktober 2009

Brez pogjna Ljubezen




Kaj v današnjem času pomeni brezpogojna ljubezen

V svojem mladem življenju sem doživela že veliko stvari, tako groznih,kot lepih. Vendar se ponavadi spominjam le lepih trenutkov svojega življenja.
Grozni pridejo in gredo. Lepi trenutki pa ostanejo v našem srcu za vedno. Kaj ljudem v današnjem času pomeni dejstvo, da jih ima določena oseba brezpogojno rada. Pa naj gre za ljubezen med moškim in žensko ali za prijateljsko radost. Ljudje se tega ponavadi bojijo. Le zakaj si ne dovolijo biti srečni in bežijo pred Brezpogojno ljubeznijo. Povedala vam bom zgodbo svojega življenja, ki je resnična.
Ime pa si bom zaradi varovanja osebe izmislila.
Moja zgodba se je začela odvijati predlani septembra, ko je v zavod prišla ženska po imenu Elena in se tu zaposlila, kot vzgojiteljica. Bila sem v veliki krizi, kako Eleno sprejeti, kot svojo vzgojiteljico, saj sem zelo pogrešala svojo bivšo vzgojiteljico, ki je odšla na porodniški dopust. V tistem trenutku sem bila postavljena pred golo dejstvo. » Ona je tvoja nova vzgojiteljica «. Prve dneve mi je bilo ob njej zelo težko. Nisem vedela, kdo je in kakšna je. Vedela sem le to kar so mi povedali. Minevali so dnevi in meseci, vedno bolj sem spoznavala Eleno. Lažje mi je bilo ob njej. Kmalu pa sem se nanjo čustveno navezala. Začela sem do nje gojiti močna čustva, ki se imenujejo brezpogojna ljubezen v katerih Elena seveda ni imela pojma. V kratkem pa sem ji povedala kaj čutim do nje. Njena reakcija me je zelo šokirala in presenetila. Ni se obrnila in zbežala stran, kot bi to storila večina ljudi. Kar se mi zdi od nje zelo pogumno dejanje. Povedala mi je da mi čustev ne mora vračati. Od nje tega ne zahtevam niti ne pričakujem. Zame je to čustvo, ki ga čutim v srcu nekaj čudovitega, nekaj kar je samo moje in mi nihče ne more vzeti. Zelo rada sem ob Eleni, srečna se že če vem da je v službi pa čeprav ni ob meni, vem da je nekje blizu. Med počitnicami jo zelo pogrešam, ker je ni ob meni. Čeprav na nek način je, ker jo nosim v svojem srcu.
Žal pa Elena prav tako tiho kot je prišla v zavod, tudi odhaja iz njega. Njen odhod me zelo boli, saj jo imam zelo rada. Vse bi naredila, da bi ostala v zavodu, vendar to žal ni mogoče. Nikakor pa mi ni žal, da sem ji dala priložnost biti z menoj in da čutim v srcu to kar čutim, saj mi tega ne more vzeti nihče. Lahko mi vzamejo njo, a tega, kar čutim v srcu, ne more zbrisati in vzeti nihče.
Niti daljina niti čas ne moreta zbrisati brezpogojne ljubezni v mojem v mojem srcu. Eleni pa dajem svobodo, da odide, me pozabi in živi naprej z ljudmi, ki jo imajo radi tako kot jaz. A nekaj vem zagotovo, da je jaz ne bom nikoli pozabila in vsega kar je nesebično storila zame iz srca.

1 komentar:

  1. Odlično, Nastja!
    Vidi se, da si se res potrudila, ter napisala odlične prispevke. Tega o brezpogojni ljubezni sem sicer že nekje prebrala, o paradižniku pa se mi je zdel preprosto odličen!

    OdgovoriIzbriši