Marjetica
Klivija
Dragi moji bralci rada bi vam povedala zame zelo boleč dogodek ki sem mi je zgodil pred kratkim in ga nihče od mojih domačih ni razumel. Gre zato da je bratec razbil mojo šalčko Marjetico za kosmiče. Ta šalčka Marjetica pa zame ni bila navadna šalčka zame je imela oziroma še vedno ima neprecenljivo vrednost, kljub temu da je ni več ker se je razletela na 1000 ( tisoč) koščkov, ko je bratu skupaj z vsebino v njej padla na tla. Šalčka Marjetica je bila zame neprecenljive vrednosti in še vedno je kljub temu da je praktično ni več. Neprecenljive vrednosti pa je zame, zato ker mi jo je pred leti podarila babica Cvetka in to prav na poseben dan ki se imenuje Valentinovo. To je bilo moje edino darilo ki sem ga kadar koli dobila za Valentinovo ki mu drugače pravimo praznik ljubezni in ga večina ljudi ne praznuje misleč, da je to praznik zaljubljencev, kar pa definitfno ne drži. To je praznik ko ljudem ki jih imamo radi to tudi povemo in pokažemo s simbolično pozornostjo, kot je na primer moja šalčka Marjetica, ki mi jo je kupila babica, da bi mi pokazala kako zelo rada me ima. Ne, boste verjeli a ko je bratcu padla na tla moja šalčka Marjetica in se pri tem razbila sem pri svojih 25 letih začela jokati kot dež. Moje solze pa niso bile podobne majhnim kapljicam ki kapljajo iz puhastega oblačka. Moje solze so se ulile kot iz škafa in bile so zelo velike in močne. Podobne so bile toči, ki je kar nenadoma začela liti iz neba. Jokala sem in jokala in nič me ni moglo pomiriti. Oče je dobil živčni zlom in me nadrl. Rekel mi je kako sem lahko tako neumna in otročja, da jočem za šalčko kakršnih imamo doma vsaj 10 in da naj že enkrat odrastem. Nisem mu odgovorila ničesar. Ob meni je bil le bratec Luka ki mi je govoril da ni nalašč razbil moje šalčke Marjetice in da mu je zelo žal. No, ampak težava je bila v tem da jaz nisem bila jezna na bratca Luka ker sem vedela da je bila nesreča in da ni nalašč razbil moje šalčke. Bila sem le močno žalostna zaradi rabite šalčke, ki mi je res veliko pomenila, ker mi jo je podarila oseba ki jo imam zelo rada in mi s tem izkazala svojo ljubezen. Moje solzice so se posušile šele takrat ko mi je mamica obljubila da mi bo naslednji dan kupila identično šalčko za kosmiče. Zavedala sem se da enake šalčke ni moč kupiti, ker mi je le to podarila babica. No ampak kljub vsemu sem zelo hvaležna mamici za skrb zame. Kljub temu da ne razume zakaj mi je tako hudo mi je obljubila novo šalčko. Verjetno tudi ne razume da mi nova šalčka ne more nadomestiti stare, ki je bila polna čudovitih spominov na babico Cvetko. Ampak na nek način mi mogoče lahko vrne, delček mojih občutji in spominov na to da v svoji bolečini nisem sama ampak da je ona ob meni tako kot vedno do sedaj. Na žalost sem doživela napad tesnobe in sem bila preveč žalostna da bi pobrala kakšno črepinjico v spomin na svojo šalčko Marjetico kot sem jo poimenovala. Tako sem jo poimenovala ker je to najljubša rožica moje babice Cvetke ki mi jo je podarila. Zdaj je kar je vendar pa spomin na mojo Marjetico še vedno živi v meni in bo vedno živel. Nikoli ne bo zbledel in vedno se je bom spominjala če ne drugače s fotografijo ki sem jo posnela ko sem jo dobila za darilo. Mamica je držala svojo besedo in mi naslednji dan kupila identično šalčko ki mi jo je razbil bratec, dejansko sem imela občutek da v rokah držim svojo Marjetico ko sem šalčko prijela v roke. To me je zelo razveselilo in osrečilo. Srečna in vesela sem objela mamico ki ji ni bilo po mojem totalno nič jasno. Srečna pa sem bila zato ker mi je mamica na nek način resnično vrnila mojo Marjetico, čeprav to ni bila ista šalčka kot mi jo je razbil bratec Luka je bila čisto enaka, če jaz ne bi vedela da mi jo je bratec razbil bi lahko prisegla da je to moja Marjetica ki mi jo je podarila babica Cvetka za valentinovo. Šalčko sem seveda takoj vzljubila ampak sem se pri tem zavedala da to ni moja Marjetica ampak le njena v nulo izpopolnjena kopija. To pa pomeni da je to šalčka ki je Marjetici na las podobna. Izgledalo je kot bi Marjetica imela sestro dvojčico, vendar sem se odločila da bom šalčko zaradi bolečih spominov poimenovala drugače. Ta šalčka pa je ime dobila po roži za katero mi je moja delavna terapevtka Martina povedala da je zanjo najlepša sobna rastlinica, ker imam svojo delavno terapevtko zelo zelo rada sem svojo šalčko poimenovala po njeni najljubši sobni rastlinici katere ime mi je zelo všeč. Svojo novo šalčko sem tako poimenovala Klivija. Šala vsega skupaj pa je ta da ima tudi babica Cvetka doma rožico Klivijo na katero ni preveč ponosna, ker ji zelo slabo uspeva. Že nič kolikokrat je rekla da jo bo vrgla v smeti . No, ampak babica Cvetka svojo Klivijo še vedno ima, tako kot jaz še vedno imam svojo šalčko Klivijo ki me tako kot me je Marjetica na nek način spominja na babico Cvetko, čeprav mi Klivije ni podarila ona.
Ni komentarjev:
Objavite komentar