Neuspelo presenečenje

Draga moja profesorica Amaya!

Danes med malico sem šla plačati mesečno vozovnico za mesec maj. Med potjo mi je postalo  slabo, in vrtelo se mi je v glavi. Imela sem občutek kot da mi je padel sladkor. Zato sem šla v trgovino in si kupila čokoladico, ki je nisem uspela pojesti. Ko sem pogledala na uro je bilo namreč minuto do zvonjenja in sem zato kljub svoji slabosti in vrtoglavici morala teči k pouku ki ga nisem želela zamuditi, saj bi se morala opravičevati in razlagati kaj se mi je zgodilo tega pa nisem želela ker bi mi bilo ob tem zelo nerodno.  Svoje čokoladice nisem uspela pojesti zato sem se odločila da jo podarim vam ker vem da je za vami zelo naporen dan in boste energijo še kako zelo potrebovala.

Želim vam lep preostanek dneva

Z ljubeznijo vaša

Nastička 

Dragi moji bralci moje zgoraj napisano pismo je povod za čisto pravo zgodbo o radodarnosti in ljubezni, ki sem jo doživela danes.

No, pa začnimo z mojo zgodbo. Med šolsko malico sem se odpravila vplačati mesečno vozovnico za mesec maj na poti nazaj v šolo mi je postalo zelo slabo in začelo se mi je vrteti v glavi. Izgledalo je kot da mi je sredi poti padel sladkor. Ustavila sem se v trgovinici Vida v novem trgu in si kupila čokoladico v upanju da mi bo bolje ko bom pojedla nekaj sladkega, saj so se mi roke močno tresle.  Nato sem pogledala na uro. Ura je bila tri minute do zvonjenja in mi zato ni preostalo drugega kot teči na pouk kar so me nesle noge, seveda s čokoladico v rokah. Ko sem končno pritekla v šolo sem čokoladico vrgla v torbo in čisto pozabila nanjo. Čas je mineval in mineval in minil je tudi čas mojega pouka in odpravila sem se proti avtobusni postaji. Na avtobusni postaji pa sem se spomnila svoje čokoladice v torbi in spomnila sem ure ki jo je danes imela    profesorica Amaya. Profesorica nam je na svoji uri povedala zelo žalostno zgodbo o ženski, ki je zelo mlada zbolela za rakom in se je kljub svoji bolezni poročila s moškim ki ga je močno ljubila. Malo po tem se jima je v zakonu rodila hčerkica nakar je kakšen mesec po njenem rojstvu ona umrla. Zgodba me je osebno zelo ganila in pretresla. Zelo ganjena nad zgodbo, ki jo je pripovedovala pa je bila videti tudi profesorica Amaya. Nenadoma sem zaradi tega spomina začutila v sebi željo po tem, da bi svojo čokoladico podarila profesorici Amayji. Takoj sem vstala iz klopce na avtobusni postaji. Iztrgala list iz svojega zvezka in nanj napisala zgoraj napisano pismo. Nato pa sem se vrnila v šolo pod pretvezo, da sem v omarici pozabila svoje superege, ki jih za počitnice nujno potrebujem doma. To seveda ni bilo res saj sem superege že zdavnaj spravila v svojo šolsko torbo. S pretvezo sem želela samo doseči, da moja vrnitev v šolo nebi bila sumljiva. Ubistvu pa sem samo želela profesorici Amayji na avto položiti čokoladico s pismom. Ampak ko sem se vrnila profesorice žal ni bilo več v službi, verjetno oziroma skoraj sigurno je domov odšla med tem časom, ki sem ga jaz porabila za hojo nazaj v šolo iz avtobusne postaje. Moja čokoladica je tako ostala pri meni varno spravljena v moji šolski torbici in profesorica Amaya še ve ne zanjo. Ampak veste dragi moji bralci bilo je vredno poskusiti presenetiti profesorico Amaya ki jo imam zelo rada in še enkrat bi naredila popolnoma enako stvar če bi se lahko vrnila v ta trenutek.

Ona morda za mojo čokoladico res ne ve in morda tega da je bila ta čokoladica namenjena njej ne bo nikoli izvedela. Ampak zaradi te čokoladice je nastala zgodba, ki ste jo ravnokar prebrali. To pa je zgodba o ljubezni  kajti profesorici Amayji sem s svojim presenečenjem želela povedati kako zelo rada jo imam in koliko mi pomeni da je del mojega življenja in da je tu ob meni ko jo potrebujem ob sebi.    

Veste dragi bralci takšne zgodbe kot je moja bi se morale dogajati pogosteje ljudje bi morali znati reči rad te imam in morali bi znati reči hvala ker si ob meni ti. Tako preprosto je to pa tega v večini ljudje niso  sposobni narediti.   Poskusite tudi sami narediti kaj podobnega kar sem danes poskusila storiti jaz in razumeli boste moje besede in morda tako kot jaz ljudem ki vam veliko pomenijo tudi večkrat pokazali ne samo z besedami ampak tudi z dejanji.