Dragi moji bralci !
Danes sem se odločila da napišem, resničen dogodek iz mojega življenja, kot piše v naslovu bom danes pisala o najlepšem darilu ki sem ga dobila za svoj rojstni dan. To darilo o katerem bom pisala je seveda nematerialno in je dano iz ljubezni. Svojo današnjo zgodbo pa posvečam osebi ki mi je podarila najlepše darilo za moj rojstni dan.
Za marsi koga je danes čisto navaden dan. Jaz pa poznam nekoga za kogar 15.12 2011 ni čisto navaden dan, saj je pred triindvajsetimi leti na ta dan prijokal na svet. Verjetno ste bralci ugotovili za koga gre? No, če slučajno niste ugotovili za koga gre vam povem da sem ta oseba jaz. V šoli mi je bilo danes zelo neprijetno ker mi pol sošolcev sploh ni voščilo rojstnega dne kljub temu da sem jaz letos vsem sošolcem voščila njihov rojstni dan. V razredu nas je namreč le sedem in si ni težko zapomniti kdaj ima kdo rojstni dan. No, pa ne samo to da mi pol razreda ni voščilo do mene so se obnašali kot da je čisto običajen dan. To me je zelo močno prizadelo sošolci so namreč vedeli da imam rojstni dan, ker so mi na face book napisali čestitko. Ampak meni to da mi nekdo napiše vse najboljše za rojstni dan na face book pred mano pa ko me sreča »glumi glivo« nič ne pomeni in zato me je stvar zelo močno prizadela. Vedeti da je tvojim sošolcem praktično vseeno za tvoj rojstni dan je zelo boleče. Kljub temu da je bilo mojim sošolcem vseeno za moj rojstni dan pa se je našla oseba ki ji ni bilo vseeno da danes praznujem svoj rojstni dan in ta oseba je moja profesorica Nemščine. Tega kar je zame danes storila moja profesorica nemščine ne bom nikoli pozabila saj mi je dala najlepše darilo za moj rojstni dan. Bila je prva oseba ki me je objela zjutraj ko sem prišla v šolo in to da me je ona objela je bilo zame najlepše darilo ki sem ga dobila letos za svoj rojstni dan. Pa ne samo to da me je profesorica objela kupila mi je tudi darilo. Podarila mi je plišastega medvedka in jaz sem bila zaradi tega zelo zelo srečna. Nevede je profesorica zame ustavila čas. Zame se je dejansko ustavil čas z njo ob meni. Bila sem najsrečnejši človek pod soncem, ko sem se izgubila v njenem objemu. Jaz se danes sprašujem zakaj se ljudje ne zavedajo kako malo je potrebno da smo srečni in da nekoga osrečimo?
Vse premalo se ljudje zavedajo tega da je sreča, to ko te objame oseba ki te ima resnično rada in da je to najlepše darilo ki ti ga kdor koli sploh lahko da. Jaz pa se tega še kako dobro zavedam in zato se je zame danes dejansko ustavil čas ko sem se znašla v objemu svoje profesorice ki zame ni le profesorica ampak je tudi oseba ki jo imam zelo rada in jo globoko spoštujem. Najin objem s profesorico Nemščine imam pred očmi še danes pa je od mojega rojstnega dne minilo že celih štirinajst dni, ko zaprem oči še vedno čutim kako me je za moj rojstni dan nežno stisnila k sebi. Najin objem s profesorico je bil resničen bil je polno nabit čustvi. Čutila sem da me ima moja profesorica resnično rada. Ta objem ni bil zaigran bil je resničen, ker sem jaz to čutila in to je najlepše darilo ki sem ga letos dobila za rojstni dan. Kajti profesorica mi je dala največ kar človek lahko sploh da dala mi je delček sebe. Zato sem ji zelo hvaležna in ji želim povedati naslednje: hvala, ker ste, ker obstajate in ker ste ob meni in ste tukaj zame ter hvala ker iz dneva v dan prinašate sonce v moje življenje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar