petek, 3. december 2010

Čudež življenja


Dragi moji bralci, po dolgem času sem spet nazaj. Napisala sem resnično zgodbo iz mojega življenja, ki sem jo poimenovala čudež življenja. Zgodba je polna ljubezni in sreče. Prav ljubezen in sreča pa naj v teh prazničnih dneh gorita v vseh vas moji dragi bralci tako močno kot gorita v meni, ko pogledam svoj čudež življenja.











Danes bom spregovorila o čudežu življenja. Večina ljudi bi pomislila, da bom govorila o rojstvu otroka, vendar temu ni čisto tako. Spregovorila bom o čudežu življenja, ki sem ga ustvarila sama.
Čudež, ki sem ga ustvarila se je začel s tem, ko je moja mamica pred mesecem dni stiskala limono za v čaj, jaz pa sem jo pri tem opazovala. Mami me je prosila, če lahko operem ožemalnik limone. Z veseljem sem ji pomagala in se lotila pomivanja. V ožemalniku sem poleg ostankov ožete limone našla še tri debele limonine peške. Zelo hudo mi je bilo ob misli, da bi jih morala vreči v smeti. Zavedala sem se namreč da iz teh majhnih pešk lahko nastane novo življenje. Zato jih nisem vrgla v smeti ampak sem jih spravila v žep svojih hlač. Naslednjega šolskega dne se spominjam kot bi se bil zgodil včeraj. Svoje tri limonine peške sem vzela zjutraj s seboj v šolo in bila ob tem neizmerno srečna. Navdihovalo me je upanje in srčna želja po tem, da bi ustvarila novo življenje. V času glavnega odmora sem jih posadila v korito z rožami pred računalniškim kotičkom. Dan za dnem sem opazovala to korito in veliko časa preživela ob njem. Večkrat sem sedela na stolu ob koritu in opazovala zemljo. Kadar je bila zemlja suha sem jo zalila z vodo, kadar pa je bila dovolj vlažna sem jo le opazovala in sanjarila ob njej. Pred slabim tednom pa sem opazila nekaj čisto majhnega in nebogljenega. Iz zemlje je pokukala čisto prava rastlinica. V tistem trenutku sem v sebi začutila radost življenja. Zame se je ta trenutek zgodil čudež. Ustvarila sem novo življenje.Tej rastlinici sem s svojimi rokami podarila življenje. Zrasla je iz čisto majhne peške, ki sem jo posadila v zemljo. Moja limonica živi in vsak dan, ko sedim ob koritu in jo opazujem kako raste sem neizmerno srečna. Čudež življenja je zame vsako živo bitje ali rastlinica ki živi na tem našem ljubem planetu.
Moje sporočilo je, da posadite tudi sami kakšno rastlino, saj ko ta pokuka na plan, v nas vzbudi srečo, veselje in ljubezen. Veselite se vsakega novega rojstva živega bitja ali rastline, kajti to je pravi čudež življenja, ki v nas samih in naših srcih budi novo upanje in viro v življenje samo.

1 komentar:

  1. Ja res je, prelep je občutek, ko nekemu bitju daš življenje. Nekaj najlepšega je opazovati rastlinico kako raste. Sama pa obožujem tudi opazovati mladičke od psov, mačk... kako se razvijajo od rojstva, pa dojenčki tudi. Čudež življenja je nekaj najlepšega, le da to večina ljudi premalo ceni.

    OdgovoriIzbriši