sreda, 29. december 2010

Čudež božiča







Dragi moji bralci danes na božični večer ponovno sedim za računalnikom in pišem o čudežu tega čudovitega večera. Zgodba ki jo bom napisala je resnična in v meni budi upanje, srečo in veselje. Naj se prižgejo lučke v vaših srcih in naj božič zaživi v vas kot živi v meni.


Moja zgodba se začenja 17 decembra. Bil je to petek dva dni po mojem rojstnem dnevu. Bil je lep zimski dan. Ni se dogajalo nič posebnega. Nakar je do mene stopila mamica in mi povedala da imamo v kleti že sedem dni zelo veliko poplavo, ker naj bi se sneg talil in naj bi ta voda prodirala pod zemljo in se nekako zadrževala v naši kleti. Bila sem zelo šokirana ko sem izvedela kaj se dogaja. Mami mi je nato rekla naj si obujem očkove škornje, ker greva v klet pogledati v kakšnem stanju je naša smrečica in če jo bomo skupaj z okraski sploh lahko uporabili. Ko sva prišli v klet me je močno stisnilo pri srčku. V kleti imamo deset centimetrov vode in vsako uro voda naraste za dva centimetra. Pod vodo je bilo praktično vse skoraj ničesar se ni dalo rešiti. Prvič po zelo dolgem času sem resnično zajokala iz srca. Solze bolečine so tekle po mojem licu in ni jih bilo moč ustaviti. Mamico sem z solznimi očmi vprašala ali letos ne bo smrečice v naši hiši? Mamica je žalostno odgovorila ne ljubica letos pri nas ne bo smrečice. Dneve in noči sem molila, da bi se zgodil čudež in da bi letos doma le imeli smrečico in ne boste verjeli resnično se je zgodil čudež. Smrečico nam je v zadnjih dneh ko je bilo že skoraj vse izgubljeno posodil sosed Miha. Okraske za smrečico ki so bili tudi vsi uničeni od vlage in vode v kleti pa nam je posodila teta Janja. Tako da danes naša srečica stoji zahvaljujoč tema dvema človekoma ki sta se pojavila kot angela z neba. Ampak vse to se je zgodilo zato ker sem verjela upala in molila, da se bo na čarobni božični večir zgodil čudež in res se je. Tako da moje sporočilo vsem ljudem ob božiču je imejte se radi in pomagajte si med seboj kajti bistvo božiča niso darila ampak ljubezen in to da se imamo radi. Zame je bil letošnji božič nekaj zelo posebnega in tega božiča se bom še dolgo spominjala saj sem dobila najlepše darilo ki si ga človek sploh lahko zamisli in to je uresničitev moje želje da bi tudi letos imeli okrašeno smrečico z okraski in to da je bila družina zopet zbrana pod smrečico je bilo zame najlepše darilo ki sem ga kdajkoli dobila za božič.

1 komentar:

  1. Prelepo.. ja, vedno si je treba zapomniti, čudeži se dogajajo.. sami pridejo, če si jih resnično želimo in delamo na tem, da pridejo.. zelo lep blog in super to, da si potem dobila jelkico. DO kdaj si jo pa potem imela postavljeno?
    Treba si je zapomniti, da okoli nas vedno obstajajo angeli, čeprav jih morda prvi trenutek ne prepoznamo. Nas pa zato vedno kateri preseneti. :)

    OdgovoriIzbriši