KAJ SREČA PRAVZAPRAV JE ...

Dragi moji bralci danes bi rada spregovorila z vami o sreči. S svojim spisom Kaj sreča pravzaprav je sem zmagala na letošnjem zavodskem natečaju. Svoj nagrajeni spis in svoje razmišljanje pa želim deliti tudi z vami.

Vsak človek ima v sebi neomejen zbiralnik moči, s katero lahko razreši vsak problem in vsako težavo, ki ga pesti ali obremenjuje.

Če verjamemo v svojo notranjo moč, bomo v sebi občutili ljubezen, ravnovesje, mir in harmonijo. Če bomo znali vse to deliti z drugimi, bomo srečni.

Kajti le če srečo deliš z drugimi si srečen tudi sam.

Kako bi pravzaprav opredelili srečo ? Kaj dejansko sreča sploh je in kako vpliva na nas? Zakaj si vsak izmed nas tako zelo želi biti srečen? Nam srečo dajejo drugi, ali je sreča odvisna od nas samih? Od kod lahko ta občutek sreče sploh jemljemo?

Na vsa ta vprašanja je verjetno zelo težko odgovoriti.

Znano je da bi vsi ljudje radi bili srečni. Ob pomembnih dogodkih, ob prehodu starega leta v novo leto, ob poroki in ob rojstnem dnevu si vedno zaželimo veliko sreče. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj si predstavljamo, ko izrečemo to željo. Osebi, ki ji zaželimo veliko sreče, v prihodnosti želimo, da bi bila bogata, uspešna pri delu mogoče bolj zdrava ali ljubljena, bolj izkušena in morda modrejša.

Najpomembnejše pa je da smo srečni sami.

Zopet smo pri vprašanju, kaj pomeni biti srečen?

Poznam nekaj bogatih ljudi, ki niso srečni. Poznam lepega moškega, ki ima ženo, otroke, lep dom, krasno službo in nekaj ljubic, pa vendarle ni srečen. Tudi moj bivši sosed iz Ljubljane, ki je silno inteligenten in izobražen, pa se pritožuje da ni srečen.

Pa zakaj te ljudje niso srečni?

Imajo vse tisto kar marsikdo od nas nima, in jim to večkrat zavidamo. Lepemu moškemu zavidamo njegovo lepoto, bogatemu zavidamo bogastvo.

Morda pa je sreča sestavljena iz več manjših sreč? Je torej najbolj srečen nekdo, ki je lep, bogat, pameten, ljubljen in uspešen?

Spomnim se nekega dogodka…

S prijateljico sva se sprehajali med travniki in polji, kjer sva opazovali čudovitega metulja na rumeni regratovi lučki. Ob pogledu nanj, me je preplavilo neko toplo, nežno čustvo, ob katerem so se mi orosile oči. V travi sem zagledala tudi mucko, ki se nama je smukala okoli nog. Ko sem jo pobožala, so me preplavila podobna občutja, kot ob pogledu na čudovitega metulja.

Sprašujem se ali je to sreča?

Ugotavljam, da je sreča pogojena s čisto brezpogojno ljubeznijo, ki jo čutim do narave in živali. Ta občutek me greje vedno, ko se spomnim na ta dogodek. Še več, vedno znova me napolnjuje s srečo, ki sem jo doživela takrat.

Prihajam do zaključka, da za srečo ne potrebujemo veliko. Potrebujemo le toplo široko odprto srce ter čiste misli.

Osrečuje nas vse, čemur pripisujemo vrednost dobrega, lepega in prijetnega.

Doživljanje sreče torej ni odvisno od drugih ljudi, okolja in predmetov v njem, ampak je odvisno predvsem od nas samih. Pomembno je, kako gledamo na življenje, na dogodke in ljudi okoli nas. Če na življenje gledamo pozitivno in ga aktivno živimo, potem smo lahko neizmerno srečni.  

Na poti do sreče torej ni materialnih ovir. Edina ovira smo mi sami, naša napačna prepričanja, negativna čustva misli in besede.

Za konec pa vam bom zaupala še skrivnost do prave sreče.

Kdor resnično srečen ves čas biti si želi,

Svojega življenja naj ne napolni s stvarmi,

Ki izbira jih zaradi njihove lepote,

Pač pa s takšnimi ki resnične so vrednote.

Pogosto sreča je zelo muhasta gospa,

Ki nikomur na ukaz zvabiti se ne da,

Ampak se odloči sama, h komu bo prišla.

Ko iskal boš srečo zase

Se ti bo izmaknila,

Ko iskal jo boš za druge,

Pa k tebi sama bo zavila.

Kadar najbolj si na tleh,

Nesrečen ves in beden,

Nekdo pove ti da te rad ima.

Ko verjameš da ljubezni prave nisi vreden,

Jo spoznaš in okusiš nje napoj že naslednji teden.

Naša sreča je v resnici le stranski proizvod pravih naših odločitev, ki pravo pot izbrale so.

Je vseh korakov rezultat, ki smo jih storili,

Ko na izbrano pot samostojno smo krenili.