Dragi moji bralci danes sem spet po dolgem času pesniško nadarjena. V srcu zadnje dni čutim močno bolečino, ki jo nihče ne razume in je tudi ne more. Ljudje pravijo da sem čudna zaradi svojega drugačnosti in da sem padla s Marsa. Včasih imam tudi samo občutek da sem padla z Marsa. Ampak kljub temu sem človek ki živi na planetu Zemlja. No, skratka s tem želim povedati, da sem drugačna a ne tako zelo. Imam zelo močno razvita čustva. Sem človek ki živi s srcem. Ne zanima me denar in diamanti. Zanima me le ljubezen. Zato tudi v ljudeh iščem le tisto dobro kar je v njih. Za svoje preživetje potrebujem le nežnost in ljubezen in ker pravijo, da ljubezen rada tudi včasih močno boli. Tudi mene večkrat zelo boli v srčku in mi ga zlomi na tisoč koščkov. Ampak življenje gre naprej in se ne ozira na mojo bolečino in zato jo moram vedno znova premagovati in se boriti proti njej. Svojo pesem o bolečini pa posvečam osebi ki je zlomila moje srček s svojim molkom. Tej osebi ne zamerim da me je prizadela ampak ji v imenu najinega prijateljstva odpuščam. Vendar to ne pomeni da me ne boli več dejstvo da ona molči. Ja, njen molk zelo boli vendar življenje gre naprej in jaz ga moram živeti dalje s spomni nanjo. S tem želim svoji prijateljici povedati da njena dejanja sicer zelo bolijo vendar ne morejo uničiti najinega prijateljstva. Vsaj z moje strani ne in da jo imam kljub vsemu temu kar trenutno čutim v sebi zelo rada.
Bolečina......
Tvoj molk me prizadene,
se solze v mojih očeh nabirajo,
moje srce trpi in od bolečine me duša skeli.
Preveč trpim, preveč boli,
v žalosti utapljam se in umiram od bolečine,
ki zadala si jo ti.
Glej, kaj mi daješ,
bolečino, strah in trpljenje,
ni bolj boleče stvari, kot imeti spomine nate,
ki si mi prijateljica !
Ni komentarjev:
Objavite komentar