moje razmišljanje o plesu in glasbi

Kaj mi pomenita glasba in ples









Moje ime je Nastja in sem gibalno ovirana punca, poleg tega imam aspergerjev sindrom, to je lažja oblika avtizma. Zaradi svoje bolezni na vse stvari okoli sebe gledam nekoliko drugače, nanje gledam vizualno. Stvari dojemam tako kot jih vidim, čutim in slišim, zato bi vam rada predstavila svoj pogled na glasbo in ples, ki je zelo drugačen od pogleda mnogih ljudi.

Brez glasbe in plesa si namreč ne predstavljam svojega vsakdanjega življenja. Ni namreč dneva, da jaz ne bi imela v ušesih slušalke in ne bi poslušala glasbe in zraven plesala. Sploh ni važno kje sem in kaj počnem, glasba ne sme manjkati, drugače sem zelo nesrečna. Tudi recimo doma, ko pomivam posodo imam ponavadi v ušesih slušalke in zraven migam v bokih. Najraje imam narodno zabavno glasbo. Zame mora vedno igrati harmonika. V meni budi čudovita čustva, kot sta veselje in smeh. Na zvok harmonike tudi večkrat zaplešem in zapojem. Žalost v meni ponavadi prežene prav vesela, poskočna polka ali valček in mi srce napolni z veseljem in srečo. Ne plešem preveč dobro, ker sem gibalno ovirana, a temu ne dajem prevelikega pomena. Zame ples predstavlja nekaj, kar pride iz srca in človek ob tem uživa. Jaz ob plesu neznansko uživam, sploh če v ozadju igra harmonika. Najraje plešem v paru in sicer valček, saj tako moja gibalna oviranost ne pride toliko do izraza. Sicer pa mi ni problema plesati tudi sama, če je dobra glasba in družba. Ne oziram se na to, kaj si mislijo o meni ljudje, ki me pri plesu opazujejo. Že večkrat sem namreč dobila neumestne komentarje, da moj ples izgleda smešno in tako naprej. Ko dobim tak komentar se ponavadi zamislim nad tem, kaj je narobe s tem človekom da ne razume, da ples pride iz srca in da ni pomembno kako plešemo ampak da plešemo zato, ker smo veseli in srečni. Ples je namreč gibanje, ki izraža veselje in srečo. Vsako leto imamo tudi v zavodu nekaj plesov, ki se jih zelo rada udeležujem prav zaradi dobre glasbe, družbe in kar je bistvenega pomena zaradi samega plesa, ki ga imam zelo rada.

V zaključku pa vam bom povedala stavek, ki mi ga je pred leti povedal moj dedek in se ga spominjam kot bi mi ga povedal včeraj. Rekel je, da kdor poje in pleše, zlo ne misli. Ta dedkova modrost me spremlja že dolga leta. Strinjam se z njo in pravim, da je veliko bolje plesati in peti, kot pa se držati kislo. Kajti če plešeš in poješ zlo ne misliš.