Izbruh mojega veselja v trgovini Tuš

Dragi moji bralci!

Danes se po dolgem času spet spravljam k pisanju in sicer vam želim povedati zgodbo o svojem veselju in o tem kako jaz doživljam veselje in srečo ki je seveda vidna tudi v mojem vedenju. Svojo zgodbo pa posvečam gospe ki me je pred nekaj dnevi na face booku vprašala kako njen otrok doživlja veselje. Njen njen otrok ima namreč Aspergerjev sindrom in si ga želi razumeti, zato svojo zgodbo posvečam njej ker želim da razume svojega otroka ob enem pa svojo zgodbo posvečam vsem vam dragi bralci, ker želim da bi tudi vi razumeli našo drugačnost in jo seveda sprejeli. Kajti mi nismo neumni kod mislijo nekateri samo drugačni smo in drugače  občutimo določene stvari v okolju. Želim vam veliko užitka ob branju moje zgodbe.

Moja zgodba se je zgodila v 14 novembra bil je petek. Z mami sva kot vsak petek šli v nabavo po hrana za čez teden, ker sva bili ravno na tržnici v Domžalah je mami predlagala če bi šli danes v velik nakupovalni center Tuš, ki so ga zgradili pred kakšnim mesecem v bližini tržnice in jaz sem bila nad idejo navdušena ker tam še nikoli nisva bili in me je zelo zanimalo kako izgleda nov nakupovalni center v Domžalah.

Nato sva vstopili v nakupovalni center Tuš. Z mamico sva šli najprej na oddelek sadja in zelenjave in nato še na vse druge oddelke in ko sva že vse nakupili in sva šli proti blagajni sva šli mimo oddelka igrač in na polici med plišastimi igračami sem zagledala ježka, ki je bil zelo podoben ježku ki sem ga ravno prejšnji teden kupila za osebo ki mi zelo veliko pomeni in ji ga bom letos podarila za Božič. Postala sem zelo vesela ker je v meni ta mali ježek obudil zelo močno čustvo ki se imenuje ljubezen. Potem pa je še mamica zagledala ježka in rekla kako lep in mehek je.

Nato sem poleg tega da sem bila vesela postala še srečna ker je bil ježek zelo všeč mamici in to pomeni da bo moje darilce zagotovo všeč tudi osebi kateri sem ga kupila prejšnji teden ker je ta oseba stara približno toliko kot moja mamica.

Nezavedno sem kar naenkrat začela skakati in kriliti  z rokami in si nekaj momljati in to sredi trgovine Tuš.  Moja reakcija zame ni bila nova to se mi zgodi velikokrat kadar sem zelo zelo srečna kot sem bila v tem trenutku.

Mamica mojega veselja ni takoj opazila ker sva potem ko je rekla da je ježek lep in mehak šli naprej proti blagajni jaz pa sem trgovino zapustila ker sem se odločila da jo bom počakala zraven trgovine v bližini blagajne.

Medtem ko sem stala na drugi strani blagajne so me vsi mimoidoči čudno gledali ker niso razumeli mojega vedenja in jim je bilo čudno. Ampak jaz tega nisem opazila ker sem bila  v svojem svetu ker je bilo pomembno da bo oseba ki jo imam zelo rada za božič zelo srečna in to da sem srečna jaz. 

Nato pa se je zgodilo da me je mamica kar naenkrat poklicala po imenu in mi rekla: »A je vse vredu miška, daj pomiri se.« No, nato sem jaz dojela kaj se dogaja ker me je mami spravila s svojim klicem ven iz mojega sveta. Potem sem ljudje dobesedno še bolj buljili v naju.

Je res tako težko razumeti da med vami dragi moji ljudje živimo tudi nekateri izjemni ljudje, ki svoja močna čustva večkrat pokažemo tudi navzven.  Jaz recimo večkrat ko sem močno srečna krilim in maham z rokami. Pa s tem dejansko ne že želim izpasti čudna ne to je samo način s katerim jaz izkazujem svojo srečo. Tako da kadar skačem in krilim z rokami je to zato ker me je nekaj ali nekdo zelo zelo osrečil. 

Tako da dragi ljudje ko vidite nekoga ki se po vaše obnaša malo čudno. Pomislite malo da je ta oseba morda samo zelo zelo srečna.

To da me ljudje gledate čudno samo zato ker sem srečna se mi zdi totalno bolano, ker zakaj bi skrivala veselje in srečo če ju čutim v sebi. Čustva moramo živeti ne pa jih skrivati v sebi ker le to nas vse po vrsti dela človeške oziroma zaradi tega ker znamo izražati čustva smo ljudje in ne živali.

Če sem drugačna še ne pomeni da nisem človek, tako kot so ljudje vsi tisti ki bulijo vame kaj mi je, da skačem sredi trgovine.

Ne pomislijo pa nato da sem mogoče samo zelo srečna in hvaležna da se mi je zgodilo nekaj lepega kar me je osrečilo.

Ne, za ljudi si takoj čuden samo če je tvoje vedenje malo drugačno od sprejemljivega v družbi. To pa se mi zdi nenormalno in nesprejemljivo, ker zakaj bi se vsi morali obnašati po nekih sprejemljivih merilih in kaj je narobe če sem srečna in če to pokažem na svoj poseben način.

Tako da preden buljite v koga ki izgleda malo drugačen pomislite kako bi bilo  vam če bi bili na njegovem mestu in bi bulili v vas kot tele v nova vrata.

No iz lastnih dolgoletnih izkušenj ki jih doživljam iz dneva v dan vam lahko povem da je občutek zelo zelo boleč saj močno boli da te vsi bulijo samo zato ker si malo drugačen.