MOJI SENZORIČNI OBČUTKI

Dragi moji bralci danes bom spregovorila o svojih senzoričnih občutkih, ki so malo drugače razviti kot vaši. O tej temi želim govoriti ker se mi zdi zelo pomembno da se o tem govori.

Sem punca z Aspergerjevim sindromom in imam zato določene senzorične občutke razvite bolje od drugih ljudi. Včasih so moji senzorični občutki zelo neprijetni in moteči drugič pa mi pomagajo pri tem da je moje življenje lažje. Opisala vam bom nekaj senzoričnih občutkov s katerimi se redno srečujemo v svojem življenju.

Moj vonj: Verjetno se vam bo zdelo zelo čudno ampak jaz imam zelo močno razvito čutilo za vonj. Sposobna sem z zaprtimi očmi človeka prepoznati po njegovem vonju. Poleg tega določeni vonji name vplivajo zelo pomirjujoče na primer zelo me pomirijo vonji kot so vonj po sivki, vonj po vanilji ali vonj po vrtnici. Obstajajo pa tudi vonji ki me delajo zelo nervozno. Na primer ne prenesem ob sebi človeka ki diši po cigaretnem dimu ali alkoholu to me dela zelo nervozno, tudi v primeru da  človek ob meni ni pijan. 

Primer: V šoli sem vedno prepoznala vonj svoje učiteljice za Nemščino. Vedno sem vedela da je šla ona malo pred mano po hodniku. S mojo najboljšo prijateljico sva naredili tudi teoretični preizkus. Šli sva v trgovino s dišavami, da bi ugotovili katero dišavo uporablja moja profesorica za Nemščino. V celi trgovini dišav sem prišla na število 100. To pomeni da sem iz več kot 1000 dišav prišla do 100 dišav katere morda uporablja moja profesorica in to se mi zdi zelo dober rezultat. Predvidevam pa da je možno da profesorica ne uporablja le ene dišave ampak več različnih.

Moj sluh: Tudi moje čutilo za sluh je razvito drugače kot ga imajo razvito drugi ljudje. Slišim lahko tudi do deset zvokov naenkrat v svoji glavi in to je po navadi zelo neprijetno. Večkrat se znajdem v dilemi koga bi poslušala kadar seveda govori več ljudi hkrati eden čez drugega v tem primeru zelo težko sledim pogovoru. Težave imam tudi ponoči saj me večkrat zbudi očka ko gre ponoči na stranišče. Ljudje bi pomislili da zaradi svoje preobčutljivosti na zvok ne maram glasne glasbe ali koncertov ampak to je zmotno mišljenje jaz namreč zelo uživam v glasni glasbi ker le ta prežene ostale zvoke iz moje glave in mi omeji zvok le nanjo in ob tem čutim olajšanje in sproščenost.

Dotik: Kot, otrok dotikov soljudi nisem prenesla postala sem nervozna če me je mamica poskusila objeti ali pobožati. Z leti pa se je to spremenilo. Danes imam zelo rada če se me ljudje dotikajo, s svojimi dotiki mi namreč izkazujejo naklonjenost in ljubezen.

Moje okušanje: Tudi moje okušanje stvari je nekoliko drugačno kot pri drugih ljudeh. Jaz zelo rada okušam vse stvari. Moj okus pa je dejansko povezan z mojimi mislimi. Naredila sem preizkus. Jedla sem jabolko in sem se psihično prepričala v to da jem hruško in dejansko jabolko ki sem ga jedla je imelo okus po hruški. Zato pravim da je moj okus povezan s mojimi mislimi. Obstaja pa ena hrana ki jo ne morem jesti in to je Jagnjetina. To pa samo da jo zavoham pa me že WC vabi da postaneva dobra prijatelja ob praznjenju mojega želodca.

Vroča voda: Nimam občutka za vročo vodo. Posodo pomivam z zelo vročo vodo in mami pravi saj se boš opekla meni pa se sploh ne zdi vroča in leto dni nazaj sem tako ubila svoji ribici umrli sta ker jima je zaradi prevroče vode odpovedal srček meni pa se voda sploh ni zdela vroča.

Opažam pri sebi da tudi nimam občutka za moč. Na primer nimam občutka kako močno udarim. Tako da če v jezi nekoga udarim ne vem točno kako močno sem ga udarila. Moj občutek za moč je priučen. To pomeni da recimo zmorem pobožati osebo vendar moram o tem razmišljati kako bom to izpeljala da je ne bom udarila ampak pobožala.

Uglavnem opažam da je zelo velika razlika ali so tvoji občutki prirojeni ali priučeni. Prirojeni občutki so človeku samoumevni priučeni občutki pa ne ker mora človek o njih razmišljati.

Dragi bralci upam da ste se iz mojega članka veliko naučili  in da vam bo v pomoč pri razumevanju drugačnih.